"Kraljev nos?". To je ime za nedavno odkritega hadrozavra z znanstvenim imenom Rhinorex condrupus. Brskal je po vegetaciji pozne krede pred približno 75 milijoni let.
Za razliko od drugih hadrozavrov, Rhinorex ni imel kostnega ali mesnatega grebena na glavi. Namesto tega je imel ogromen nos. Poleg tega ga niso odkrili v skalnatem izdanku kot druge hadrozavre, ampak na Univerzi Brighama Younga na polici v zadnji sobi.
Desetletja so lovci na fosile dinozavrov svoje naloge opravljali s krampi in lopato ter včasih z dinamitom. Vsako poletje so izklesali in razstrelili na tone kamenja ter iskali kosti. Univerzitetni laboratoriji in naravoslovni muzeji, polni delnih ali celotnih okostij dinozavrov. Pomemben del fosilov pa ostaja v zabojih in mavčnih odlitkih, spravljenih v skladiščih. Ni jim bila dana priložnost, da povedo svoje zgodbe.
To stanje se je zdaj spremenilo. Nekateri paleontologi opisujejo znanost o dinozavrih kot drugo renesanso. To pomeni, da se uporabljajo novi pristopi za globlji vpogled v življenje in čas dinozavrov.
Eden od teh novih pristopov je preprosto pogledati, kaj je že bilo najdeno, kot je bil primer Rhinorexa.
V devetdesetih letih prejšnjega stoletja so bili fosili Rhinorexa deponirani na Univerzi Brighama Younga. Takrat so se paleontologi osredotočili na kožne odtise, ki so jih našli na kosteh debla hadrozavrov, tako da so pustili malo časa za fosilizirane lobanje, ki so še vedno v skalah. Nato sta se dva podoktorska raziskovalca odločila pogledati lobanjo dinozavra. Dve leti kasneje je bil odkrit Rhinorex. Paleontologi so osvetlili svoje delo na novo.
Rhinorex je bil prvotno izkopan na območju Utaha, imenovanem najdišče Neslen. Geologi so imeli precej jasno sliko o davnem okolju nahajališča Neslen. Bil je estuarski habitat, močvirnato nižino, kjer sta se mešali sladka in slana voda blizu obale starodavnega morja. Toda v notranjosti, 200 milj stran, je bil teren zelo drugačen. Drugi hadrozavri, vrsta z grebenom, so bili izkopani v notranjosti. Ker prejšnji paleontologi niso pregledali celotnega Neslenovega okostja, so domnevali, da gre tudi za hadrozavra z grebenom. Na podlagi te predpostavke je prišlo do sklepa, da lahko vsi hadrozavri z grebenom enako izkoriščajo celinske in estuarske vire. Šele ko so ga palenotologi ponovno pregledali, je bil to dejansko Rhinorex.
Kot kos sestavljanke, ki bi se postavil na svoje mesto, ko odkrijemo, da je Rhinorex nova vrsta življenja v pozni kredi. Najdba "Kraljevega nosu" je pokazala, da so se različne vrste hadrozavrov prilagodile in razvile, da bi zapolnile različne ekološke niše.
S preprostim natančnejšim opazovanjem fosilov v zaprašenih zabojnikih paleontologi najdejo nove veje dinozavrovega drevesa življenja.
——— Od Dana Rischa
Čas objave: 1. februarja 2023